-
1 moon
[mu:n] 1. noun1) (the heavenly body that moves once round the earth in a month and reflects light from the sun: The moon was shining brightly; Spacemen landed on the moon.) Mesec2) (any of the similar bodies moving round the other planets: the moons of Jupiter.) luna•- moonless- moonbeam
- moonlight 2. verb(to work at a second job, often at night, in addition to one's regular job: He earns so little that he has to moonlight.) delati na črno- moonlit
- moon about/around* * *I [mu:n]nounluna, mesec; poetically mesečina: astronomy mesec, trabant, satelitmoon's men — tatovi, lopovito know no more about s.th. than the man in the moon — ne imeti pojma o čemfull moon — polna luna, ščipII [mu:n]intransitive verbsanjariti, koprneti; postopati (about, around) čas zapravljati ( away)
См. также в других словарях:
ukrásti — ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobráti — bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
